Veleposlaništvo RS Budimpešta /Gospodarsko sodelovanje /Blagovna menjava /

Blagovna menjava

Madžarska 

Blagovna menjava

Madžarska je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. V povprečju dosega peto do šesto mesto v slovenski zunanje-trgovinski blagovni menjavi.


V letu 2015 je vrednost blagovne menjave med državama presegla 1,7 milijarde evrov, kar je predstavljalo 3,6 % celotne vrednosti slovenske zunanje-trgovinske blagovne menjave. Vrednost blagovne menjave med RS in Madžarsko je v letu 2015 ostala na približno enaki ravni kot leto poprej.


V letu 2015 je vrednost slovenskega izvoza na Madžarsko dosegla skoraj 700 milijonov evrov, kar je pomenilo 2,9 % celotne vrednosti slovenskega izvoza in 1,4-odstotno povečanje glede na leto 2014.
Hkrati je vrednost slovenskega uvoza iz Madžarske znašala nekaj več kot 1 milijardo evrov, kar je predstavljalo 4,4 % celotne vrednosti slovenskega uvoza oz. enako raven kot v letu 2014.
Podrobnejše podatke o dvostranski blagovni menjavi prikazuje spodnja tabela.

Tabela 1. Blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko v letih 2009 – 2015 (v 000 EUR):

Leto     Izvoz       Uvoz          Skupaj         Saldo
2009    458.786    653.150      1.111.936     -194.364
2010    543.664    804.863      1.348.527     -261.199
2011    615.226    950.216      1.565.442     -334.990
2012    551.750    999.928      1.551.678     -448.178
2013    627.613    1.032.335   1.659.948     -404.722
2014    688.406    1.030.928   1.719.334     -342.522
2015    697.742    1.013.469   1.711.211     -315.727

Vir: SURS.


Deficit Slovenije v blagovni menjavi s sosednjo Madžarsko je pogojen s strukturo dvostranske menjave. Na eni strani predstavljajo v strukturi slovenskega uvoza iz Madžarske precejšen delež mineralna goriva in naftni derivati. Slovenija iz Madžarske uvaža tudi precej polproizvodov in kmetijskih izdelkov. Gre za blagovne skupine, pri katerih ni opaziti večjih nihanj v dvostranski menjavi ter tudi v prihodnje ni pričakovati zmanjšanja njihovih vrednostnih deležev v menjavi.


Po drugi strani pa Slovenija na Madžarsko izvozi relativno manj proizvodov z visoko dodano vrednostjo ali visokotehnoloških proizvodov kot na druge ključne izvozne trge, kar vpliva na zaostajanje izvoza za uvozom. Vzroki deloma tičijo tudi v še vedno preskromnem poznavanju madžarskega trga.
Struktura slovenskega izvoza kakor tudi uvoza iz Madžarske je precej razpršena. Na strani izvoza prevladujejo naslednje skupine proizvodov: vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil ter njihovi deli in pribor; električni aparati in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; mineralna goriva in olja ter proizvodi njihove destilacije; farmacevtski izdelki ter izdelki živilske industrije in krma za živali. Na uvozni strani pa so v ospredju električni stroji in oprema ter sestavine zanje; pogonska goriva in olja, bituminozne snovi in mineralni voski; osebni avtomobili in druga motorna vozila; izdelki farmacevtske industrije ter polproizvodi iz železa in jekla. 


Storitvena menjava
Vrednost storitvene menjave med Slovenijo in Madžarsko je v letu 2014 znašala 249 mio EUR (3 % več kot v letu poprej). Med izvoznimi in uvoznimi storitvami so prevladovala turistična potovanja, transportne in druge poslovne storitve


Pretok tujih neposrednih investicij (TNI)
Ob koncu leta 2014 je vrednost madžarskih TNI v Sloveniji dosegla 51,2 mio EUR, hkrati pa vrednost slovenskih TNI v madžarskem gospodarstvu 20,2 mio EUR. Med večje investicije slovenskega gospodarstva na Madžarskem se uvrščajo prodajni in logistično-skladiščni center podjetij Gorenje, JUB ter Hidria Bausch v mestu Gyöngyös (proizvodnja lamel in rotorjev). Podjetje MOL Slovenija d.o.o. je edina večja naložba z madžarskim kapitalom v Sloveniji.

 

Bolgarija

Blagovna menjava
V letu je 2015 vrednost blagovne menjave med RS in Bolgarijo dosegla 266 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,6 % celotne vrednosti slovenske zunanje-trgovinske blagovne menjave. Vrednost blagovne menjave med RS in Bolgarijo se je v letu 2015 povečala za 5,1 %, glede na predhodne leto.
V letu 2015 je vrednost slovenskega izvoza v Bolgarijo dosegla nekaj manj kot 174 milijonov evrov, kar je pomenilo 0,7 % celotne vrednosti slovenskega izvoza.


Hkrati je vrednost slovenskega uvoza iz Bolgarije znašala nekaj več kot 92 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,4 % celotne vrednosti slovenskega uvoza oz. 22,2-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom.

Tabela 2. Blagovna menjava med Slovenijo in Bolgarijo v letih 2009 – 2015 (v 000 EUR):

Leto     Izvoz       Uvoz        Skupaj     Saldo
2009    122.970    48.576      171.546    74.394
2010    136.836    127.500    264.336    9.336
2011    174.585    133.451    308.036    41.134
2012    167.880    133.680    301.560    34.200
2013    150.212    92.118      242.330    58.094
2014    177.695    75.555      253.250    102.140
2015    173.889    92.360      266.249    81.529
 
Vir: SURS.


V slovenskem izvozu v Bolgarijo prevladujejo farmacevtski proizvodi, električni aparati in deli zanje, eterična olja, papir in karton, toaletni izdelki, avtomobili in druga motorna vozila.
V slovenskem uvozu iz Bolgarije pa so v ospredju mineralna goriva in olja, mineralni voski, stroji in mehanske naprave, električni stroji in oprema ter njihovi deli, proizvodi kemične industrije, železo in jeklo.

Menjava storitev

Menjava storitev v zadnjih letih povečuje, in je konec leta 2014 znašala 67 mio EUR, kar je 34,2-odstotno povečanje glede na leto 2013. Izvoz storitev iz RS v Bolgarijo je bil v letu 2014 za 11,1% večji kot leta 2013 in je dosegel 24 mio EUR, hkrati pa se je uvoz storitev iz Bolgarije v RS povečal za 52 % v primerjavi z letom 2013, in je znašal 43 mio EUR. Med izvoznimi storitvami so v letu 2014 prevladovala potovanja, med uvoznimi storitvami pa ostale poslovne storitve.

Pretok tujih neposrednih investicij

Ob koncu leta 2014 je bilo v Bolgariji za 5,0 mio EUR neposrednih slovenskih investicij. Hkrati so bolgarske neposredne investicije v Sloveniji dosegle 1,6 mio EUR.